V današnjem času denarnega poslovanja se plačilna nedisciplina veča. Kljub trditvam nekaterih strokovnjakov, da je plačilna nedisciplina posledica recesije pa izkušnje kažejo da temu ni zmeraj tako.

Poznamo dve vrsti dolžnikov, prvi bi radi poravnali svoje obveznosti pa zato nimajo sredstev, te bomo poimenovali dolžniki, drugi pa se plačilom izmikajo kljub temu, da imajo sredstva zanje, te pa bomo poimenovali lažni dolžniki.

Dolžniki so običajno podjetja ali posamezniki, ki ne zmorejo odplačevati svojih obveznosti zaradi naslednjih dejavnikov: zmanjšan obseg dela, odprte terjatve izguba zaposlitve ali druga stanja. Ta vrsta dolžnikov se običajno želi dogovoriti s upnikom o odlogu plačila ali o obročnem odplačevanju dolga.

Tem dolžnikom svetujemo, da se ob prejemu opomina ali neodgovorjenega telefonskega klica iz našega podjetje obrnejo na nas, da se dogovorimo kako naprej, kako bomo zaprli odprte terjatve, ter da skupaj poiščemo rešitev kako poravnati odprte postavke do upnika katere zastopamo v procesu izterjave, ter se tako izogniti še višjim stroškom.

Lažni dolžniki so podjetja ali posamezniki, ki si z namenom zavlačevati plačilo dolga izmišljujejo razne izgovore in se tako izmikajo plačilom. Tem dolžnikom pa sporočamo, da bomo postopek primorani nadaljevati v postopku sodne izterjave, kateri pa je povezan z naslednjimi dejstvi:

• višji stroški, katere nosi dolžnik,


• da predstavlja pravnomočen sklep o izvršbi izvršilni naslov,


• blokada TRR,


• upad bonitetne ocene,


• rubljenje premičnin ali nepremičnin,


• da lahko pravnomočen sklep v roku 10 let od pravnomočnosti kadarkoli ponovno začnemo z novimi izvršilni predlogi,


• da se zastaranje pretrga tudi z dolžnikovim delnim plačilom dolga,


• da lahko upnik nadaljuje izvršilni postopek zoper dediče umrlega dolžnika,


• da se družbeniki osebnih družb s preoblikovanjem družbe v kapitalsko družbo, ne izognejo odgovornosti, če je imela družba v času nastanka terjatve še status osebne družbe.