“IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ “

/in /by

Težave s katerimi se sooča kar veliko posameznikov  v Sloveniji so psihične stiske, bolezni in ne nazadnje tudi brezposelnost. Kako nam lahko pri tem pomagajo organizacije in navsezadnje tudi socialna služba.

KARITAS

Karitas na podlagi ugotovljenega stanja in seveda v sodelovanju z drugimi socialnimi službami pomaga socialno šibkim osebam s hrano, oblačili, osebnimi predmeti in tudi z občasnim plačilom osnovnih položnic.

IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ

Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev.

na mesec:

od 1. 8. 2014 največ 269,20 evrov za samsko osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 834,52 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).

v koledarskem letu:

od 1. 8. 2014 največ 1.346,00 evrov za samsko osebo (5-kratnik cenzusa) ali največ 4.172,60 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).

Opozorilo: Ne glede na omejitev izplačila izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu v višini 5-kratnika cenzusa samske osebe oziroma družine, se lahko višina treh cenzusov v enem koledarskem letu dodeli le za namen potresa, poplave, ujme, drugih naravnih nesreč in višje sile. Višina dveh pa za npr. poračun elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv (ogrevanje) in podobno (ne za poplačilo dolgov).

Dolžnosti in sankcije

Po prejetju izredne socialne pomočile ste dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če novo vlogo vložite pred potekom roka 30 dni. Pomoč je treba porabiti v roku 30 dni od prejema.

Če upravičenec ne predloži dokazila o namenski porabi v postavljenem roku ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku 30 dni od prejema, ne more uveljaviti nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile. Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora ostanek sredstev vrniti v proračun v roku 15 dni po porabi sredstev, drugače se šteje da namenska poraba ni bila dokazana.

IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ  je namenjena kritju izrednih stroškov, ki jih upravičenec z lastnim dohodkom ali dohodkom družine ne more pokriti, ker se je upravičenec ali njegova družina znašla v položaju materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati.

Dodeli se lahko v enkratnem znesku (260,00 evrov za samsko osebo) ali za obdobje 3 ali 6 mesecev, kjer letno znesek ne sme presegati višine pet minimalnih dohodkov (1300,00 evrov za samsko osebo).

Ker je pomoč namenska, jo mora porabiti v roku 30 dni od prejema in o namenski porabi sredstev predložiti dokazilo v roku 45 dni po prejemu izredne denarne socialne pomoči. Če upravičenec tega ne stori, nove pomoči ne more uveljavljati 14 mesecev po mesecu prejema pomoči.

DOHODKI IN PREMOŽENJE, KI SE UPOŠTEVAJO

  • Dohodki, ki se upoštevajo so:
  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • otroški dodatek,
  • varstveni dodatek,
  • državne štipendije (brez dodatkov),
  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
  • dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in lokalnih skupnosti, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dediščine, darila, volila,
  • dobitki od iger na srečo,
  • izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti,
  • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine
  • dohodek iz dejavnosti,
  • dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
  • preživnina oseb, ki so jih starši dolžni preživljati.

Premoženje, ki se upošteva je:

  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne plača),
  • drugo premično premoženje.

 

Premoženje, ki se ne upošteva:

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
  • osebno vozilo ali enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
  • osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se upoštava pri ugotavljanju materialnega položaja (katastrski dohodek),
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upoštevajo osebe (družinski člani), katerih materialni položaj se upošteva po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 18 mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne  socialne pomoči le, če soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije. ”

 

Vir: http://csd-mb.si/dejavnosti/denarne-pomoci-subvencije-in-placila/denarni-prejemki/denarna-socialna-pomoc/

Vir: http://www.csd-lj-siska.si/prejemki/denarnePomociIzredne.asp